DAN 33:

Spočit in regeneriran sem se spustil v nov teden in glede na ponedeljek, bo to super teden. Namesto ob enih sem danes na faks prispel že ob pol enajstih, zmenjeni smo bili namreč z založbo, ki je izdala naš učbenik. Ta učbenik je napisal profesor, ki nam predava vsak teden in ker je reč relativno nova, so se pri založbi odločili, da bodo z našo pomočjo posneli promocijski video. :)

Trije smo se kot prvi prikazali v učilnici in vsak je na začetku naredil intervju, kjer smo malce pohvalili knjigo in se delali, kot da smo čisti začetniki v japonskem jeziku, tako da smo morali praktično vse opraviti v angleščini. Jost, ki je začel kot prvi, nam je s svojo izbiro besed nekako začrtal pot, ki smo se jo potem vsi nadaljnji zbrani držali in intervjuji so minili kot nič.  

Po kratkem odmoru smo začeli z normalno uro in tudi to so posneli, tako da imajo več kot 2 uri posnetkov iz katerih bodo naredili promocijski video, ki ga bom (upam!) dobil na ogled tudi jaz. Vsekakor zabavna izkušnja, ki me bo izstrelila med zvezde japonskih promocijskih videov.  Za sodelovanje smo vsak prejeli bon v vrednosti 20€, ki ga lahko izkoristimo v katerikoli knjigarni in to je sigurno uporabno, še posebej ker sem si za potrebe študija prejšnji teden naročil posebno bukvo ... ^^

Po faksu smo bili zmenjeni, da se z vlakom odpeljemo na jug, da bi šli v Umedo na hitro v shopping. Na začetku nas je bilo 5, na koncu pa so se trije razkropili vsak na svojo smer po drugih opravkih, tako da sva ostala samo jaz in Japonec Kazu, s katerim se po vsakotedenskih  srečanjih ob sredah odlično razumemo vsi.  

Tako sva šla praktično v center Osake, kjer se nahaja vse kar si srce poželi. Ponoči izgleda absolutno noro in po pravici povedano me je bolj navdušilo kot Tokyo pred pol leta, pa nisem bil prvič tukaj ... Začela sva v absolutno ogromni trgovini po imenu Yodobashi kamera, ki ima podružnice po celi Japonski. 

V trenutku sva zapravila uro in pol, oči pa niso ostale lačne in domov sem prišel s kar lepim ulovom, ki sem si ga po pridnem šparanju lahko privoščil. Gre za trenutno najbolj vročo stvar na Japonskem, ki jo vidiš vsak dan in vsepovsod, naj bo to v rokah otroka ali odraslega, na avtobusu ali na vlaku ... :)

Po shoppingu in paši oči sva se odpravila na hitro večerjo v McDonald's, ki sem ga jedel po res dolgem času in lahko uradno potrdim (kot sem že večkrat), da je hrana tu praktično identična vsepovsod po svetu. Cene pravtako. Naslednja postojanka je bil kraj, za katerega sem misli, da obstaja samo v virtualnem svetu, a me je njegov dejanski obstoj v realnem življenju še kako presenetil. Pokemon center! ^^

Svetovna senzacija, ki sliši na ime Pocket monsters oziroma krajše - Pokemon tu nikoli ni šla iz mode, tu bodo večno 'in' in nikoli pozabljeni. Vsi so tu nori nanje od najmlajših do najstarejših in franšiza še vedno cveti. V trinajstem nadstropju absolutno megalomanskega trgovinskega centra se nahaja nadstropje, ki je posvečeno samo Pokemonom in tu lahko najdete praktično vse na to tematiko. Od igrač, oblačil, kuhinjskih pripomočkov in sladkarij, do božičnih okraskov in tapet.

Raj za vsakega Pokemon navdušenca in lahko mi verjamete, da sem prišel ven nasmejan do ušes. Že od šestega leta starosti, ko sem v roke prvič prijel gameboy se me drži ta evforija, ki od časa do časa butne na plano in v meni vzbudi nostalgijo. Verjamem, da sigurno nisem edini ... :)

Do jutri, cya!