DAN 21:

Po dolgem času sem se zbudil relativno zgodaj (no, za nekatere pol devetih seveda ni zgodaj :P) in za spremembo vstal v deževno jutro. Po super zajtrku sem se predčasno odpravil na faks, saj smo bili za danes zmenjeni, da se dobimo s par japonskimi študenti in študentkami, da se med seboj malo bolj spoznamo in poklepetamo. Tako sem danes spoznal kopico novih Japoncev, ki so bili resnično super super prijazni ter ustrežljivi in skupaj smo preživeli kakšni 2 uri vključno s kosilom. Kot ponavadi so bili to študenti tujih jezikov in ta skupina danes je študirala različne jezike od tajščine do angleščine in nemščine, zato niti ni bilo presenetljivo, da so tisti bolj zahodno orientirani hoteli poklepetati tudi v kakšnem od nam bolj domačem jeziku.  Naslednji teden in vsako naslednjo sredo bomo takšne sestanke ponavljali, da bo naša japonščina bolj tekoča. :)

Profesor mi je že včeraj v roke posadil knjigo, ki mi jo osebno priporoča in mi dejal, da naj si jo ogledam, če mi ustreza. Gre za precej zanimivo bukvo o državah kot umetnih tvorbah in nasploh pripadnosti državam - seveda v relativno nezapleteni japonščini. Sicer je ne še morem tekoče brati, ker si moram sproti neznane pismenke prevajati v angleščino in razmontirati kopico stavkov, da izluščim bistvo, ampak na koncu je glavno, da razumem, kaj mi knjiga hoče dopovedati. Glede na to, da sem nonstop prisiljen govoriti japonsko imam resnično občutek, da vsak dan malenkostno napredujem in, da bom čez dva meseca dosegel čisto nov nivo tega jezika in to je cilj tega celotnega 'pobega na vzhod'. Sama slovnica niti ni zapletena in je ni težko obvladati, zavedam pa se, da mi do sposobnosti tekoče govoriti japonsko manjka še kar precej časa in predvsem dela, da v nulo razumem pismenke in razširim besedni zaklad. Cilj? Do leta 2014 opraviti N1 JLPT izpit in praktično tekoče blebetati v japonščini. ^^

Pa da ne bom samo o jeziku, dajmo še kakšno o vremenu in hrani ... Iz juga se mimo Kyushuja (enega od štirih največjih otokov Japonske) proti nam počasi premika še en tajfun, ki pa nas (vsaj po besedah profesorja) ne bo dosegel, tako da ni panike. Je pa kljub temu danes cel dan deževalo in sem imel tako več časa za bedarije. Tako sem si za pozno kosilo privoščil packanje s piščancem in zelenjavo oziroma piščanca po študentsko, kjer zmečeš v ponev kar imaš v hladilniku in si postrežeš. Zabavno je to, da je včasih okusno spet drugič pač ne, poješ pa tako ali tako v vsakem primeru, ker si lačen. Glede današnje izvedbe lahko rečem samo to, da Japoncem manjka Vegeta. Bo treba poiskat nadomestilo ... :)

Vikend je skoraj že tu in z njim bo prišlo obilo novega. Sigurno bo v ponedeljek ali torek (morda pa že prej) sledil kakšen daljši report s kopico slik in teksta, zato še naprej spremljajte to stran.

Do jutri, cya!

P.S. Število ogledov je že preseglo 4.000 s približno 150 ogledi na dan, za kar se vam res iskreno zahvaljujem. Me veseli, da vas toliko spremlja moje kracanje. ;)