DAN 57:

Kot omenjeno, spet pomanjkanje časa in ogromne zamude, vse posledica novega podaljšanega vikenda, ki smo ga deležni. Četrtek je tako postal petek, poleg običajne svete trojice petek-sobota-nedelja. :)

Za četrtek smo bili zmenjeni, da gremo zvečer žurat in mislim, da nam je kar konkretno uspelo. Trije sošolci, dva Japonca in dve Japonci smo se kot ponavadi odpravili v Umedo, kjer smo imeli ob 11 rezervirano mizo v pivnici oziroma izakayi. Trajalo je kar nekaj časa, da smo se sploh našli in ulovili, a smo vseeno prispeli pravočasno. Naša pivnica se je nahajala v samem centru, v sedmem nadstropju ogromne stolpnice, kjer smo morali že na začetku dolgo čakati, da smo se sploh spravili v dvigalo.  

Nas sedem so posedli za mizo v bližini šanka, kar se je na koncu izkazalo za zelo taktično potezo. To pivnico smo namreč izbrali s posebnim razlogom: za 15€ lahko od 11 zvečer do 5 zjutraj piješ karkoli in kolikor hočeš, zraven pa imaš za majhna doplačila na razpolago cel kup okusnih prigrizkov in jedi. ^^

Ravno ko smo se ogreli, nas je presenetilo nekaj norega. Finec, ki ga vsi poznamo, je praznoval rojstni dan in je v našo pivnico nenapovedano pripeljal 25 ljudi, ki smo jih morali posesti okrog, čeprav ni bilo prostora. Situacija se je nenormalno razživela in kar naenkrat je bila pivnica polna tujcev iz celega sveta. Mize smo stalno rotirali, tako da smo bili dejansko vsi stalno v stikih in da ni nihče izostal. :)

Kot bi mignil je bila ura pet in že so nas podili ven, mi pa, ker nismo imeli vlaka, nismo mogli it domov. Tako smo posledično pristali v sosedni stavbi in se lotili bowlinga do šestih zjutraj. Izmučeni in zaspani smo se počasi morali vrniti proti postaji in z vlakom proti domu, kar je na bilo na koncu okrog osme ure zjutraj. Vse zaradi že večkrat omenjenega problema, kar se tiče javnih prevozov ...

DAN 58:

Ura je bila osem in padel sem direktno v posteljo. Zbudil sem se okrog druge ure popoldne in si končno privoščil obrok hrane, ki sem si ga prekleto zaslužil. Spravil sem se pod tuš in ko sem se vrnil pred računalnik, me je že čakalo sporočilo glede večera. Spet so me povabili, da gremo skupaj v mesto in to v klub, kamor smo že hoteli iti, a nam ni uspelo. :D

Tako sem bil ob sedmih že na železniški postaji in pol ure kasneje smo se zopet dobili v Umedi. Najprej smo bili samo štirje, na koncu pa se je od nikoder prikazala še grupa osmih, tako da nas je bilo na koncu kar 12. Ob devetih smo bili zmenjeni pred klubom, a ker smo se toliko časa zbirali, smo seveda domenjeno uro zamudili. Okrog 21:15 smo prišli pred klub, kjer smo vedeli, da je vstopnina 10€ na osebo, le da to ni bilo res. Vsaj po deveti uri zvečer ne, ker so kar naenkrat kot vstopnino zahtevali 30€. Seveda se nam je to zdelo preveč in smo se obrnili.

Na priporočilo kolega smo se odpravili v irski bar, kjer nismo ostali dolgo. Pivo je bilo namreč 8 evrov in nihče ni bil pripravljen zapraviti toliko denarja. Tako smo se vrnili proti postaji in se odpravili v drug predel mesta z imenom Ishibashi. Tam smo se zopet na priporočilo spravili v drug bar, kjer smo bili sami. Nam je čisto ustrezalo in ob dobri hrani in pijači, kupu družabnih iger in pikadu nam je noč kaj hitro minila. :)

Po polnočnem McDonaldsu je seveda sledil povratek domov, ki se je kar pošteno zavlekel, a o tem kdaj drugič. Danes sem podobno kot včeraj, večino dneva prespal in si tako čisto zmešal bioritem. Za jutri imam spet na seznamu kup domačih nalog in opravil, tako da mi dolgčas sigurno ne bo.

Do jutri, cya!

(nekaj slik še čakam in bodo naložene takoj, ko jih dobim)