Še malo, še malo! V četrtek okrog pete zjutraj grem Benetkam naproti, sem pa vsak dan bolj na trnih in poln pričakovanj. Danes recimo sem hotel samo na hitro pogledat, kako in koliko bom spokal za sabo, pa sem na koncu praktično vse spokal in imam dejansko poln kufer vsega. Dejansko ne veš koliko stvari dejansko imaš, dokler se ne spraviš pokat. Bodo štirje pari čevljev dovolj? Rabim kopalke pa japonke tudi? Norec ... :)

Pa ne veš tudi, koliko stvari ti še manjka, dokler ne greš v trgovino. Voziček se kar sam polni in kar naenkrat imaš 128 različnih šamponov in deodorantov, ki jih itak ne boš spraznil do decembra, ampak v tistem trenutku to ABSOLUTNO rabiš. Pa kakšne vlažilne robčke in razkužilo za roke je tudi obvezno nabavit, pa čeprav prvič v lajfu. Šele obisk lekarne mi je dal vedeti, da sem že čisto nor, ko sem prišel ven s sedmimi ali osmimi škatlami različnih zdravil, farmacevtka pa je verjetno mislila, da grem za 20 let med pastirje v Etiopijo, ne pa za par mesecev v precej bolj razvito državo od Slovenije ... ^^

95% stvari je tako že pripravljenih, tako da jutri nimam absolutno nič za počet. Ne vem več kaj bi sam s seboj, premetavam se levo desno in počnem bedarije. Lahko bi mirne duše rekel, da imam reisefieber oz. potovalno mrzlico. Bo treba še na kakšno kavico za živce, da bo dan hitreje minil.