DAY 7:

Predavanja so že v polnem teku, se pa bom lotil čisto drugačne teme, takšne po kateri so me že večkrat vprašali in takšne, ki verjetno zanima marsikoga. Na kratko bom namreč opisal situacijo s cenami in primerjavo s Slovenijo.

Japonska se na svetovni BDP lestvici držav močno drži tretjega mesta - konkretno pred Nemčijo in tudi kar precej za Kitajsko, Slovenija pa je (odvisno od katere lestvice gledate) nekje okrog 75. mesta, kar pomeni občutno razliko v 'kakovosti' in standardu življenja, zato ni čudno, da so tu cene v grobem precej višje kot doma. To kljub temu ne pomeni, da so cene nenormalno visoke, je pa razlika vsekakor občutna.

Za Slovence je verjetno največja ovira pri potovanju na Japonsko sama zračna razdalja med državama, ki znaša okrog 9000 kilometrov in seveda posledično s tem povezana letalska karta. Cene le-teh precej varirajo in se ponavadi gibljejo okrog 700-900€, da pa se jih dobiti tudi precej ceneje, če se le pravi čas pozanimate in rezervirate. Za Slovence je verjetno najbolj ugodna rešitev let iz Benetk z letališča Marco Polo (z Brnika so karte vsaj 100-150€ dražje!), iz kjer se ponavadi leti preko večjih internacionalnih letališč (Frankfurt, Moskva, Dubaj ...) leti na vzhod. Osebno najbolj priporočam letalsko družbo Emirates, ki me je od vseh najbolj prepričala, letel pa sem po pravici povedano že z mnogimi. ^^

Ne morem trditi za celo Japonsko, vendar kolikor sem sam doživel, bi rekel, da so na splošno cene hotelov in ostalih prenočišč precej visoke. Cene hotelov v okolici Narite (letališča blizu Tokia) se gibljejo od 40-80€ na osebo na noč in to v primeru, da dve osebi najameta dvoposteljno sobo. V samem centru Tokia so cene milo rečeno tudi 3 in večkrat višje. Tako sem recimo za dvoposteljno sobo za eno noč v Shibuyi (predel Tokia) odštel 200+€, je pa bila to najcenejša opcija znotraj 'walking distance' radiusa. Moram priznati, da je šlo sicer za super sobo, vendar cenejše možnosti ni bilo moč najti. : /

Garsonjera, kjer trenutno stanujem, me (sicer štipendirano a vseeno) stane za 10 tednov 124.800 jenov oziroma preračunano v evre približno 1235 evrov za 10 tednov. Na mesec to znaša približno 500 evrov (stroški so vključeni, razen če prekoračim zakupljeno količino, v tem primeru namreč doplačam ~100€), kar je za ~20 kvadratnih metrov veliko garsonjerco precej veliko denarja. Lahko priznam, da če ne bi dobil štipendije, sigurno ne bi prišel sem ... :)

Kar se tiče prevoznih sredstev lahko povem, da so super urejena in zelo uporabna. Za 40km poti od Kansai International letališča do mojega hiše, kjer trenutno stanujem sem zapravil 11€ za vlak in podzemno ter 16€ (dejansko 8€, ker sva si z Indonezijko razdelila) za taksi. Sicer je trajalo precej časa, ker se vlak in podzemna velikokrat vmes ustavita, s seboj pa sem tovoril tudi megalomanski kufer, ampak v meni je pustilo dober vtis. Karte za podzemno ali Osaka monorail stanejo približno 2-4€ za recimo 20min vožnje v eno smer, kar v primerjavi z 1,2€, kolikor je treba plačati za trolo v Ljubljani, niti ni pretirano drago. 

Za set uporabnih predmetov, ki sem jih zadnjič kupil v japonskem 'Merkurju' sem na primer odštel približno 150 evrov. Dejstvo je, da karkoli sem prijel v roke, je imelo ceno 1000 jenov oziroma približno 10 evrov. Tako me je recimo likalnik stal 25€, ponev, posoda in nož približno 15€, brisače, kuhinjske krpe pa recimo po 8€. Spet po drugi strani pa sem za prašek in detergent odštel samo 1 - 1,5€, prav tako za dežnik. Prav tako praktično zastonj so jedilne palčke, katerih set po 20 stane recimo 1,5€.

Naravnost šokirale pa so me po drugi strani cene sadja, te so namreč BRUTALNE. Danes mi je čeljust padla na tla, ko sem uvidel, da stane navadna melona 15-20€. Sadje večinoma prodajajo v kosih in jabolka ali banane recimo pridejo od 1 - 1,5€ na kos, kar je v primerjavi s cenami doma naravnost absurdno. Navadno grozdje stane 5-8€, videl pa sem tudi kilogram jagod za 25€. Sadju se bom očitno izogibal ... :)

Razlog, zakaj je sadje tako drago, verjetno tiči v tem, da Japonska praktično vse uvaža. Na 377944 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju namreč živi približno 127 milijonov prebivalcev, kar enostavno rečeno v veliki meri onemogoča večjo produkcijo sadja. Kar se pridelave hrane tiče je jeseni največji fokus na rižu, pšenici in ječmenu, poleti pa na sladkem krompirju in zelenjavi.

Na dan ob normalni prehrani zapravim približno 15€; od tega gre recimo 1-2€ za zajtrk, 3€ za malico in kavo, 5€ za kosilo (v menzi seveda), 1-2€ za vmesen 'snack' ter recimo 3€ za večerjo. Povsod so avtomati, kjer lahko recimo kupiš vodo (1€), sokove in čaje (1,5€) ali pa kave (1€), vse ali v pločevinki (0,33l) ali pa v plastenki (0,5l), najdejo pa se tudi takšni z instant cup noodles in ostalo instant hrano. 

Sicer v Osaki še nisem imel časa sprobati, vem pa iz izkušenj, da je pivo v gostilnah in barih zelo drago v primerjavi s Slovenijo. Tako sem recimo v gostilni za normalen vrček odštel 5-6€ (na podeželju, ne v mondenih središčih kot npr. Tokio, kjer so cene še višje), videl pa sem cene tudi do 12€ za veliko pivo. Posebej draga so uvožena piva kot recimo Heineken ali Budweiser, cene teh so namreč vrtoglave. :(

To bi bil recimo krajši opis tukajšne situacije, če pa ima kdo še kakšno specifično vprašanje v povezavi s to tematiko (ali pa kakšno drugo seveda) me lahko enostavno komentira prek Facebooka / G+ ali pa mi enostavno pusti vprašanje v komentarju pod objavo. Za danes pa bo to vse. :P

Do jutri, cya!